EN 13432 Embalaža - Zahteve za obnovljivo embalažo s pomočjo preskusnega načrta za kompostiranje in biorazgradnjo in merila ocenjevanja za končno prevzemanje embalaže

Testi za pakiranje

EN 13432 Embalaža - Zahteve za obnovljivo embalažo s pomočjo preskusnega načrta za kompostiranje in biorazgradnjo in merila ocenjevanja za končno prevzemanje embalaže

Evropski standard EN 13432, evropski standard, opisuje zahteve in postopke za biorazgradljivost. Poleg splošne biorazgradljivosti je treba v laboratorijskih testih dokazati tudi aerobno razgradljivost posameznih embalažnih materialov. Sestavni deli embalaže ne smejo negativno vplivati ​​na kakovost komposta.

EN 13432 Embalaža - Zahteve za obnovljivo embalažo s pomočjo preskusnega načrta za kompostiranje in biorazgradnjo in merila ocenjevanja za končno prevzemanje embalaže

Ta standard je pri nas objavil Turški inštitut za standarde (TSE) z naslednjim naslovom: TS EN 13432 Embalaža - Biorazgradljivost in lastnosti embalaže, ki jih je mogoče reciklirati - Preskusne faze in merila za oceno končnega prevzema embalaže.

Okoljska vprašanja so na dnevnem redu bolj kot kdaj koli prej, ravnanje z viri in odpadki pa je postalo zelo pomembno. V zadnjem času bolj poudarjajo plastiko za enkratno uporabo in njen vpliv na okolje. V državah Evropske unije je bil razvit standard EN 13432, da se ugotovi kompostabilnost in anaerobna predelava embalažnih materialov.

Materiali na biološki osnovi, in sicer bioplastika, se vse pogosteje uporabljajo v embalaži in drugih aplikacijah za enkratno uporabo. Materiali na biološki osnovi zagotavljajo nižji ogljični odtis in se zanašajo na surovine, ki niso omejene z zapiranjem ogljikovega kroga, ki že obstaja v naravi.

Vendar morajo izpolnjevati določena merila, da so lahko biološko razgradljivi. Na primer z industrijskim obsegom (anaerobna razgradnja), čiščenjem odpadne vode (aerobno), obsežnim kompostiranjem ali kompostiranjem tal prek že obstoječega sistema organskega upravljanja. Na ta način ne nastanejo škodljivi in ​​toksični vplivi na okolje, torej se odstranijo težke kovine in organska onesnaževala. Da bi to dosegli, so bila objavljena Ameriška zveza za testiranje in materiale (ASTM), Mednarodna organizacija za standarde (ISO) in različni evropski standardi (EN) ter izdani različni pravni predpisi.

Glede na rezultate teh prizadevanj je bilo leta 2018 več kot 10 odstotkov plastične embalaže dejansko predelanih in recikliranih. Obstaja velika potreba po plastični embalaži za večkratno uporabo, recikliranje ali kompostiranje.

Sprejet je standard EN 13432 za certificiranje plastičnih embalaž kot biološko razgradljivih. Ta standard vključuje zahteve in postopke za določanje kompostabilnosti in predelave embalažnih materialov brez kisika z upoštevanjem naslednjih štirih lastnosti:

  • Biološko razgradljivo
  • Razgradnja med biološko obdelavo
  • Vpliv na postopek biološkega čiščenja
  • Vpliv nastalega komposta na kakovost komposta

V naprednih laboratorijih se uporabljajo številni različni testi, da se ugotovi, ali so te zahteve izpolnjene.

Prvi od teh testov je analiza kemikalij in težkih kovin. V teh preskusih se preučijo morebitne poškodbe komponent embalažnega materiala v okolju in ugotovi naravni izvor uporabljenih materialov. Težke kovine, ki so bile upoštevane pri teh preskusih, so cink, baker, nikelj, kadmij, svinec, živo srebro, krom, molibden, selen, arzen in železo. Na primer, dovoljena visoka vsebnost cinka v embalaži je 150, vsebnost železa je 100 in vsebnost bakra je 50 mg / kg.

Drugi od testov so laboratorijski testi biorazgradljivosti. Glede na trenutne standarde je embalažni material podvržen intenzivni biološki obdelavi in ​​simuliran postopek obdelave industrijskih organskih odpadkov (aerobni ali anaerobni pogoji prebave). Pri aerobnih preskusih biološke razgradnje se upoštevajo standardi ISO 14855, ISO 14852 in ISO 14851. Pri anaerobnih preskusih biološke razgradnje se upoštevajo standardi ISO 15985, ISO 14853 in ISO 11734. Ti testi zagotavljajo prepričljive dokaze o biorazgradljivosti materiala.

Tretji preskus je ocena kakovosti končnega komposta in možnih škodljivih učinkov na postopek obdelave odpadkov. Izdelane so fizikalne in kemijske analize končnega komposta ter preučeni ekotoksični učinki komposta na višje rastline.

V zvezi s tem so te študije preskušanja in certificiranja zelo pomembne za zagotovitev varnosti izdelkov in njihove združljivosti s kompostiranimi napravami za ravnanje z organskimi odpadki.

Na kratko standard EN 13432 določa lastnosti, ki jih je mogoče kompostirati. Namen tega standarda je opisati značilnosti kompostirne embalaže in preskusne postopke, potrebne za preverjanje, ali embalaža izpolnjuje določene zahteve.

Naša organizacija s široko paleto certifikacijskih študij, z usposobljenim in strokovnim osebjem ter napredno tehnološko opremo v okviru nacionalnih in mednarodnih standardov, v okviru standarda EN 13432, zahteve za embalažo, ki jo je mogoče reciklirati, s kompostiranjem in biorazgradnjo ter načrtom preskusov ocenjevanje končnega prevzema embalaže zagotavlja storitve po merilih.

Pridobite ponudbo zdaj

Lahko nas vprašate, da izpolnite naš obrazec, da se dobimo termin, dobimo podrobnejše informacije ali zahtevamo oceno.

WhatsApp