TS EN ISO 11611 Zaščitna oblačila, ki se uporabljajo pri varjenju in sorodnih postopkih

Mednarodni standard ISO 11611 opisuje minimalne osnovne varnostne zahteve in preskusne metode za zaščitna oblačila, kot so pokrivala, predpasniki, rokavi in ​​nogavice, ki so izdelana za zaščito uporabnikovega telesa, vključno s kapicami in gamašami. Ta standard velja samo za kapuce in nogavice, ne pokriva zahtev za zaščito stopal, rok, obraza in oči.

Oblačila, ki sodijo v obseg standarda, so izdelana za zaščito uporabnika pred majhnimi brizgami staljene kovine in kratkotrajnim stikom plamena, za zaščito pred sevalno toploto električnega loka, ki se uporablja za varjenje in povezane procese, ter za zmanjšanje možnosti kratkotrajnega električnega udara.

Varilni delavci morajo nositi osebno zaščitno opremo, ki je zajeto v drugih standardih, za ustrezno zaščito pred drugimi tveganji, ki jih je treba izpostaviti. Izbira oblačil tipa varilca za različne varilne dejavnosti je podrobno navedena v prilogi standarda.

Kriterij za razvrstitev med zaščitna oblačila za varjenje je omejeno širjenje plamena. To merilo je preizkušeno za analizo, kako tkanina gori po izpostavljenosti majhnemu navpičnemu plamenu. Ti preskusi temeljijo na standardu EN ISO 15025 (prejšnji DIN EN 532): Ta standard izpolnjuje naslednja merila: noben vzorec ne more še naprej goreti proti zgornjim ali stranskim robom, noben vzorec ne more oblikovati lukenj, večjih od 5x5, noben vzorec ne more plamen ali staljenega ostanka, plamen Povprečni čas, ko ne more preseči dveh sekund, povprečni čas zadrževanja sijaja pa ne sme presegati dveh sekund.

Ta standard je pri nas objavil Turški inštitut za standarde (TSE) z naslednjim naslovom: TS EN ISO 11611 Zaščitna oblačila - Uporabljajo se pri varjenju in z njimi povezanimi postopki.

V okviru preizkusov zaščitnih oblačil naša organizacija izvaja tudi storitve testiranja zaščitnih oblačil, ki se uporabljajo pri varjenju TS EN ISO 11611 in z njimi povezanih postopkov.