EN 50289-4-17 Komunikacijski kabli – 4-17. del: Preskusna metoda za vrednotenje UV odpornosti ovoja električnega in optičnega kabla

Laboratorij EUROLAB zagotavlja storitve testiranja in skladnosti v okviru standarda EN 50289-4-17. Ta del standarda EN 50289 opisuje tri metode za določanje UV odpornosti materialov ovoja za električne in optične kable. Ti testi so veljavni za zunanjo in notranjo uporabo kablov v skladu s standardom izdelka. Vzorci plašča se vzamejo iz končnih kablov. Čeprav je ta preskusna metoda v evropskem standardu zapisana predvsem za komunikacijske kable, se lahko uporablja tudi za napajalne kable, če to zahteva ustrezen standard izdelka.

Ne smemo pozabiti, da je treba v primeru plašča iz zamreženega (termosetnega) materiala pripraviti oblikovane plošče pred navzkrižnim povezovanjem. Metode se razlikujejo glede na naravo UV vira. Zaradi predolgega časa do okvare opisane metode niso primerne za izdelke z UV odpornostjo z ≥ 50290 % saj, ki izpolnjujejo zahteve glede disperzije, opredeljene v EN 2-24-2,0.

Ocena nevarnosti UV za sintetične spojine je možna z uporabo vrste UV virov. Za namene tega evropskega standarda so podane tri alternativne metode:

Metoda A: Za simulacijo UV učinka na ovoju kabla uporablja vir ksenona. Učinek se meri s spremembo mehanskih lastnosti po izpostavljenosti.

Metoda B: Za simulacijo UV učinka na ovoju kabla uporablja fluorescenčno sijalko. Uporabite lahko dve različni svetilki; tip I (imenovane UV-A sijalke) in tip II (imenovane UV-B sijalke). Učinek se meri kot pri metodi A, s spremembo mehanskih lastnosti po izpostavitvi.

Metoda C: Za simulacijo UV-učinka na ovoju kabla uporablja žarnico z živosrebrovimi pari. Pri metodah A in B je učinek določen s spremembo mehanskih lastnosti po izpostavljenosti.

Samo za zunanjo uporabo kablov so preskusni vzorci občasno izpostavljeni napadu vode za metode A in B. Za metodo C je test opravljen brez vode, vendar rezultati kažejo, da se uporablja za zunanja okolja.

Drugi viri in metode določanja imajo možnost odkrivanja in analize UV ​​nevarnosti za kabelski ovoj. Primeri takih metod so metalhalogene sijalke ali sončne ogljikove obločne sijalke z ustreznimi filtri za odrezovanje večine sevanja z valovnimi dolžinami manj kot 290 nm. Pogodbene stranke se lahko dogovorijo za uporabo takšnih drugih metod, vendar takšne metode ne morejo zahtevati skladnosti s standardom EN 50289-4-17. Če se uporabljajo, je priporočljivo, da imajo takšne metode občutljivost in ravni zaznave vsaj enakovredne tistim v tem evropskem standardu.

Referenčni vir, ki se uporablja v primeru konflikta, je vir ksenona, kot je opisano v metodi A.

EUROLAB z več kot 25-letnimi izkušnjami, najsodobnejšimi akreditiranimi laboratoriji in strokovno ekipo vam pomaga do natančnih in hitrih rezultatov. Ne oklevajte in se obrnite na naš laboratorij za vaše zahteve za testiranje in certificiranje.