EN ISO 11507 Izpostavljenost premazov umetnim vremenskim razmeram – izpostavljenost fluorescenčnim UV žarnicam in vodi

Standard EN ISO 11507, ki ga je razvila Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO), določa pogoje izpostavljenosti barvnih premazov, ki so izpostavljeni umetnemu vremenskim vplivom v napravah, vključno s fluorescenčnimi UV žarnicami in kondenzacijo ali vodnim pršenjem. Učinke vremenskih vplivov ocenjujemo posamično s primerjalnimi preizkusi izbranih parametrov.

Ultravijolična svetloba, ki jo proizvajajo fluorescenčne sijalke, simulira le del UV-območja naravne sončne svetlobe, zato so preskušanci izpostavljeni majhnemu, a uničujočemu delu spektra.

Zaradi odsotnosti vidne in infrardeče energije v svetlobi takšnih UV-sijalk v primerjavi s sončno svetlobo se preskušanci ne segrejejo nad temperaturo okolja, kot bi bili v praksi.

Prevleke iz barv, lakov in podobnih materialov jedkamo v laboratoriju za simulacijo procesov staranja, ki nastanejo pri naravnem preperevanju. Na splošno veljavne korelacije med staranjem pri umetnem in naravnem preperevanju zaradi velikega števila vplivnih dejavnikov ni mogoče pričakovati.

Nekatera razmerja je mogoče pričakovati le, če je znan vpliv pomembnih parametrov (spektralna porazdelitev sevanja v njihovih fotokemično relevantnih območjih, temperatura vzorca, vrsta omočenja, relativna vlažnost cikla omočenja) na premaz. Vendar se za razliko od naravnega preperevanja testi v laboratoriju izvajajo ob upoštevanju omejenega števila spremenljivk, ki jih je mogoče nadzorovati, zato so rezultati bolj ponovljivi.

Spektralna porazdelitev moči svetlobe iz fluorescenčnih UV žarnic se bistveno razlikuje od tiste, ki se proizvaja v napravah za izpostavljenost svetlobi in vodi, ki uporabljajo druge svetlobne vire. Vrsta in stopnja degradacije ter razvrstitve zmogljivosti, ki jih povzroči izpostavljenost fluorescenčnim UV-sijalkam, se lahko zelo razlikujejo od tistih, ki jih povzroči izpostavljenost drugim laboratorijskim virom svetlobe.

Medlaboratorijske primerjave so veljavne le, če vsi laboratoriji uporabljajo enako zasnovo fluorescenčne UV naprave, žarnice in pogoje izpostavljenosti.

Medlaboratorijska ponovljivost rezultatov testov se je izkazala za dobro, če se stabilnost materialov ovrednoti glede na razvrstitev učinkovitosti v primerjavi z drugimi materiali ali kontrolo. Zato se močno priporoča podoben preskusni material izpostavljenosti, pa tudi material z znano zmogljivostjo (kontrola). Priporočljivo je, da se izpostavi vsaj tri ponovitve vsakega materiala, da se omogoči statistična ocena rezultatov.

Med storitvami, ki jih naša organizacija izvaja v okviru storitev testiranja materialov, so tudi testi standarda EN ISO 11507. Ne oklevajte in se obrnite na naš laboratorij EUROLAB za vaše zahteve za testiranje in certificiranje.