Faktor zdrsa je med glavnimi dejavniki, ki vplivajo na stabilnost gradbenih sistemov. Sila ali komponenta sile, ki deluje vzporedno s prerezom materiala, se imenuje strižna sila.
Učinek te uporabljene sile na enoto površine imenujemo strižna napetost. Na kratko, strižna napetost je sestavljena iz sil, ki delujejo na površino materiala. Če na valjasti material deluje sila z obeh koncev in v nasprotnih smereh, z drugimi besedami, če je material obrnjen v nasprotnih smereh z obeh koncev, se kot posledica torzije pojavi strižna napetost.
Evropski standard “EN 1090-2 Uporaba jeklenih konstrukcij in aluminijastih konstrukcij – 2. del: Tehnične zahteve za jeklene konstrukcije” je upoštevan pri preizkusih faktorja zdrsa.
Ta standard določa zahteve za uporabo konstrukcijskih jeklenih konstrukcij kot konstrukcije ali komponent, izdelanih iz naslednjih materialov:
Ta standard se uporablja tudi za razrede konstrukcijskega jekla do razreda S960, pod pogojem, da so pogoji uporabe preverjeni glede na merila zanesljivosti in so določene potrebne dodatne zahteve.
V naprednih laboratorijih se izvajajo preskusi za določanje koeficienta trenja, opredeljenega v prilogi tega standarda (Priloga G Preskus za določanje faktorja zdrsa).
Namen tega preskusa je določiti faktor zdrsa za določeno površinsko obdelavo, ki običajno vključuje površinski premaz. Namen preskusnega postopka je zagotoviti, da se upošteva možnost deformacije spoja zaradi lezenja. Veljavnost rezultatov preskusa za premazane površine je omejena na primere, kjer so vse pomembne spremenljivke podobne preskusnim vzorcem.
Na rezultate testa vplivajo naslednje spremenljivke:
Naša organizacija nudi tudi storitve testiranja faktorja zdrsa s svojim usposobljenim in strokovnim osebjem ter napredno tehnološko opremo, med številnimi študijami testiranja, meritev, analiz in ocenjevanja, ki jih zagotavlja za podjetja v različnih sektorjih.
Lahko nas vprašate, da izpolnite naš obrazec, da se dobimo termin, dobimo podrobnejše informacije ali zahtevamo oceno.