ISO 16017-1 Zrak v zaprtih prostorih, v okolju in na delovnem mestu – Vzorčenje hlapnih organskih spojin z vpojno cevjo/Termalna desorpcija/kapilarna plinska kromatografija – 1. del: Vzorec črpalke

Preizkušanje materiala

ISO 16017-1 Zrak v zaprtih prostorih, v okolju in na delovnem mestu – Vzorčenje hlapnih organskih spojin z vpojno cevjo/Termalna desorpcija/kapilarna plinska kromatografija – 1. del: Vzorec črpalke

Laboratorij EUROLAB zagotavlja storitve testiranja in skladnosti v okviru standarda ISO 16017-1. Ta del standarda ISO 16017, ki ga je razvila Mednarodna organizacija za standarde (ISO), zagotavlja splošne smernice za vzorčenje in analizo hlapnih organskih spojin (VOC) v zraku. Uporablja se za oceno emisij iz materialov v okolju, v zaprtih prostorih in na delovnem mestu ter v majhnih ali obsežnih preskusnih komorah.

ISO 16017-1 Zrak v zaprtih prostorih, v okolju in na delovnem mestu – Vzorčenje hlapnih organskih spojin z vpojno cevjo/Termalna desorpcija/kapilarna plinska kromatografija – 1. del: Vzorec črpalke

Ta del standarda ISO 16017 je primeren za široko paleto HOS, vključno z ogljikovodiki, halogeniranimi ogljikovodiki, estri, glikol etri, ketoni in alkoholi. Za vzorčenje teh VOC je priporočljiv komplet sorbenta 1), pri čemer ima vsak sorbent različno območje uporabnosti. Zelo polarne spojine pogosto zahtevajo derivatizacijo, spojine z zelo nizkim vreliščem sorbenti le delno zadržijo glede na temperaturo okolja in jih je mogoče predvideti le kvalitativno.

Polhlapne spojine bodo absorberji v celoti zadržali, vendar jih je mogoče le delno obnoviti. Spojine, za katere je bil preizkušen ta del standarda ISO 16017, so navedene v tabelah. Ta del standarda ISO 16017 se lahko uporablja za spojine, ki niso navedene, vendar je v teh primerih priporočljiva uporaba rezervne cevi, ki vsebuje enak ali močnejši vpojni material.

Ta del standarda ISO 16017 se uporablja za merjenje hlapov HOS v zraku v območju koncentracij ločenih spojin od približno 0,5 mg/m³ do 100 mg/m³.

Zgornja meja uporabnega območja je določena z absorpcijsko zmogljivostjo uporabljenega sorbenta in linearnim dinamičnim razponom kolone in detektorja plinskega kromatografa ali z zmogljivostjo ločevanja vzorcev uporabljene analitske instrumentacije. Absorpcijska zmogljivost se meri kot prostornina prebojnega zraka, ki določa največjo prostornino zraka, ki je ne smemo preseči pri vzorčenju.

Spodnja meja uporabnega razpona je odvisna od ravni hrupa detektorja in praznih ravni analita in/ali motečih artefaktov v sorbentnih epruvetah. Artefakti so običajno podnanogrami za dobro kondicionirane materiale tipa Tenax GR in Carbopack/Carbotrap, karbonizirana molekularna sita in molekularna sita, kot je Spherocarb, ali karbonske sorbente, kot je čisto oglje; Pri nizkih nanogramskih ravneh za Tenax TA in pri ravneh od 5 ng do 50 ng za druge porozne polimere, kot sta Chromosorbs in Porapaks. Občutljivost za 10-litrske vzorce zraka s tem zadnjim nizom sorbenta je običajno omejena na 0,5 μg/m3 zaradi njihovega velikega ozadja.

Postopek, opisan v tem delu ISO 16017, velja za osebne črpalke za vzorčenje z nizkim pretokom in daje časovno tehtani povprečni rezultat. Ne velja za merjenje trenutnih ali kratkotrajnih nihanj koncentracije.

Med storitvami, ki jih ponuja naša organizacija v okviru storitev testiranja materialov, je standardnih testov 16017-1. Ne oklevajte in se obrnite na naš laboratorij EUROLAB za vaše zahteve za testiranje in certificiranje.

Pridobite ponudbo zdaj

Lahko nas vprašate, da izpolnite naš obrazec, da se dobimo termin, dobimo podrobnejše informacije ali zahtevamo oceno.

WhatsApp