ISO 2589 Usnje - Fizikalni in mehanski preskusi - Določanje debeline

Standard ISO 2589, ki ga je razvila Mednarodna organizacija za standarde (ISO), določa metodo za določanje debeline usnja. Metoda je uporabna za vse vrste usnja katerega koli strojenja. Meritev velja tako za celotno kožo kot za testni vzorec.

V usnjarski industriji so zelo pomembni mehanski postopki, ki se uporabljajo pri predelavi strojenega usnja in njegovi preobrazbi v tekstilni izdelek. Prvi mehanski postopek je prilagoditev usnja želeni debelini.

Če se pri usnju prilagodi debelina, če je debelina usnja večja od debeline po strojenju, se izvede cepljenje. Če pa je ta prekomerna debelina tehnično sprejemljiva, se tokrat začne postopek britja kože. Med tem postopkom se odvečna debelina obrije in odstrani s kože.

Kemična struktura kože je 55 ogljik, 25 kisik. Ostalo so elementi, kot so vodik, dušik, žveplo, fosfor in železo. Biološko je odstotek 65 vode, odstotek 33 pa beljakovin. Kožo je treba zaščititi pred aktivnostmi mikroorganizmov v času, ki je potreben za obdelavo surovega usnja kot končnega usnja.

Med mehanskimi posegi, ki se izvajajo pri izdelavi določene vrste končnega usnja, je zelo pomembna prilagoditev, da je usnje želene debeline. Če se želena končna debelina usnja zelo razlikuje od debeline, izmerjene po strojenju, se na usnju prilagodijo debeline.

Če so razlike v debelini premajhne, ​​da bi jih bilo mogoče tehnično oceniti, se koža takoj obreže. S tem postopkom se deli, ki ostanejo nad želeno nastavitev debeline, obrijejo in zavržejo. Suho britje je postopek prilagajanja debeline obdelanega usnja na standardno obliko.

Natezna, raztrgana in raztezna trdnost kože ter njena debelina se razlikujejo glede na vrsto in območja telesa živali. Poleg tega se s starostjo živali poveča teža kože, velikost kože in debelina kože.

Med storitvami, ki jih naša organizacija izvaja v okviru storitev testiranja materialov, so tudi testi standarda ISO 2589.