ISO 306 Plastika – Termoplastični materiali – Določanje temperature mehčanja po Vicatu (VST)

Laboratorij EUROLAB zagotavlja storitve testiranja in skladnosti v okviru standarda ISO 306. Standard ISO 306, ki ga je razvila Mednarodna organizacija za standarde (ISO), določa štiri metode za določanje temperature mehčanja po Vicatu (VST) termoplastičnih materialov. Omenjene metode veljajo samo za termoplaste, kjer dajejo merilo temperature, pri kateri se termoplasti začnejo hitro mehčati.

ISO 306 preskusne metode:

• Metoda A10 z uporabo sile 50 N in hitrosti segrevanja 50 °C/uro
• Metoda B50 z uporabo sile 50 N in hitrosti segrevanja 50 °C/uro
• Metoda A10 z uporabo sile 120 N in hitrosti segrevanja 120 °C/uro
• Metoda B50 z uporabo sile 120 N in hitrosti segrevanja 120 °C/h.

Določi se temperatura, pri kateri standardna konica vdolbine z ravno točko pod standardno obremenitvijo prodre 1 mm v površino plastičnega preskusnega vzorca. Medtem ko se vzorec segreva s specifično in enakomerno hitrostjo, deluje konica vdolbine s specifično silo, pravokotno na preskusni vzorec. Temperatura vzorca v stopinjah Celzija, izmerjena čim bližje vdolbini pri 1 mm penetracije, je označena kot VST.

Naprava je v bistvu sestavljena iz togega kovinskega okvirja, v katerem se palica lahko prosto giblje v navpični smeri. Na en konec palice je pritrjena nosilna plošča, na drugega pa vdolbina. Osnova okvirja je opremljena s podporno ploščo ali drugo primerno napravo za obremenitev.

Priporočljivo je, da sta vstopna palica in okvir(i) izdelani iz materialov z nizkim toplotnim raztezkom. Razen če imajo navpični deli aparata enak linearni koeficient toplotnega raztezanja, bo razlika v spremembi dolžine teh delov med preskušanjem povzročila napako pri odčitavanju navidezne penetracije preskusnega vzorca.

Na vsakem instrumentu pri kalibraciji je treba opraviti slepi preskus z uporabo preskusnega vzorca iz togega materiala z nizkim koeficientom raztezanja in debelino, primerljivo z debelino preskušanega vzorca. Slepi preskus mora zajemati temperaturna območja, ki se uporabljajo pri dejanskem določanju, za vsako temperaturo pa je treba določiti korekcijski izraz. Če je korekcijski člen 0,02 mm ali več, je treba zabeležiti njegovo vrednost in algebraični predznak; in izraz, ki se uporablja za vsak rezultat preskusa z algebraično dodajanjem odčitka navidezne penetracije preskusnega vzorca. Ugotovljeno je bilo, da sta invar in borosilikatno steklo primerna kot materiala za preskusni vzorec v slepem testu.

Izdelana mora biti iz kaljenega jekla dolžine najmanj 2 mm, krožnega prereza in (1.000 ± 0.015) mm² (kar ustreza premeru konice vdolbine (1.128 ± 0,008) mm) in pritrjena na dnu. trst. Vdolbina mora biti pravokotna na palico, ko je v stiku z vzorcem. Konica ne sme biti brez zarez ali drugih napak.

Uporabite ustrezno napravo za merjenje temperature z ustreznim območjem in največjo mejo napake ± 1 °C. Instrumenti za merjenje temperature morajo biti kalibrirani na globini potopitve, značilni za uporabljeni instrument, in znotraj temperaturnega območja, ki vključuje temperature mehčanja Vicat, ki jih je treba meriti. Temperaturno občutljiv del instrumenta ne sme biti nameščen več kot 20 mm od točke, kjer se konica zareze dotika vzorca. Del instrumenta, ki zaznava temperaturo, se ne sme dotikati vzorca ali priti v stik s katerim koli delom okvirja.

Med storitvami, ki jih naša organizacija izvaja v okviru storitev testiranja materialov, so tudi testi standarda ISO 306. Ne oklevajte in se obrnite na naš laboratorij EUROLAB za vaše zahteve za testiranje in certificiranje.