ISO 15350 Jeklo in železo - Določanje skupne vsebnosti ogljika in žvepla - Infrardeča absorpcijska metoda po zgorevanju v indukcijski peči (rutinska metoda)

Kovinski preskusni laboratorij

ISO 15350 Jeklo in železo - Določanje skupne vsebnosti ogljika in žvepla - Infrardeča absorpcijska metoda po zgorevanju v indukcijski peči (rutinska metoda)

V standardu "ISO 15350 Jeklo in železo - Določanje skupne vsebnosti ogljika in žvepla - Metoda infrardeče absorpcije po zgorevanju v indukcijski peči (rutinska metoda)", ki ga je razvila Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO), je zgorevanje v indukcijski peči za določanje skupne vsebnosti ogljika in žvepla v jeklu in železu Nato je razložena infrardeča absorpcijska metoda.

ISO 15350 Jeklo in železo - Določanje skupne vsebnosti ogljika in žvepla - Infrardeča absorpcijska metoda po zgorevanju v indukcijski peči (rutinska metoda)

Ta metoda se uporablja za vsebnost ogljika v masnem deležu med 0,005 odstotka in 4,3 odstotka ter vsebnost žvepla v masnem deležu med 0,0005 in 0,33 odstotka.

Ta metoda se lahko uporablja v načinu enega elementa, tj. neodvisno določanje ogljika in žvepla, ali v simultanem načinu, tj. sočasno določanje ogljika in žvepla.

Opisana preskusna metoda je namenjena za uporabo v normalnih proizvodnih postopkih in pričakuje se, da bodo laboratoriji, ki bodo izvajali preskuse, izpolnjevali splošno sprejete dobre laboratorijske prakse, kot jih pričakujejo akreditacijski organi. Takšni laboratoriji uporabljajo komercialno dostopno opremo, njena kalibracija je preverjena z uporabo certificiranih referenčnih materialov iz jekla in železa, njena učinkovitost pa je preverjena z običajnimi praksami statističnega nadzora procesov.

Načeloma se pri izvajanju preskusa ogljik sežge v toku kisika in pretvori v ogljikov monoksid in ogljikov dioksid. Meritev poteka z infrardečo absorpcijo ogljikovega monoksida in ogljikovega dioksida, ki jo prenaša tok kisika. Žveplo se z gorenjem v toku kisika pretvori v žveplov dioksid. Merjenje poteka z infrardečo absorpcijo žveplovega dioksida, ki ga prenaša tok kisika.

Določanje vsebnosti ogljika in žvepla v trdnih snoveh je rutinska praksa v laboratorijih in proizvodnji. Pri teh preskusih se glede na material vzorca uporabljajo različni analizatorji. Za organske vzorce je na splošno značilna visoka vsebnost ogljika (60–100 odstotkov) in vnetljivost (npr. premog, koks, les). Popolna sprostitev ogljika in žvepla se pojavi pri temperaturah približno 1.300 stopinj. Za ta namen so primerni analizatorji z uporovnimi pečmi.

Vendar imajo anorganski vzorčni materiali precej nizko vsebnost ogljika (nekaj ppm do največ 10 odstotkov) in na splošno niso vnetljivi. Ogljik-žveplo se sprošča pri visokih temperaturah nad 2.000 stopinj, kar je mogoče doseči le z indukcijsko pečjo.

V indukcijski peči se vzorec stopi v atmosferi čistega kisika, kar omogoča, da žveplo reagira z žveplovim dioksidom, ogljik pa reagira kot mešanica ogljikovega monoksida in ogljikovega dioksida. Zgorevalni plini gredo skozi filter za prah in absorber vlage, da se očistijo. V naslednjem koraku se v infrardečih celicah zazna žveplov dioksid. Infrardeče celice z različnimi občutljivostmi, visoko ali nizko, lahko prilagodimo zahtevam uporabnika.

Meritvi žvepla sledi oksidacija ogljikovega monoksida v ogljikov dioksid in žveplovega dioksida v žveplov trioksid. Plin žveplov trioksid se odstrani, vsebnost ogljika zaznajo infrardeče celice, ki jih je mogoče individualno prilagoditi. Analizatorji, ki opravljajo to delo, so lahko opremljeni z do štirimi neodvisnimi infrardečimi celicami.

Infrardeča spektroskopija je analiza interakcije infrardeče svetlobe z molekulo. To je mogoče analizirati na tri načine z merjenjem absorpcije, emisije in odboja. Glavna uporaba te tehnike je v organski in anorganski kemiji. Uporabljajo ga kemiki za identifikacijo funkcionalnih skupin v molekulah. Infrardeča spektroskopija meri nihanje atomov in na podlagi tega je mogoče določiti funkcionalne skupine. Na splošno močnejše vezi in lažji atomi vibrirajo pri višji raztezni frekvenci (valovno število).

Infrardeča absorpcijska metoda po zgorevanju v indukcijski peči je standardna metoda, ki omogoča analizo sledov ogljika in žvepla v kovinah, rudah, keramiki in drugih anorganskih materialih. Mnoge industrije uporabljajo to tehniko za natančno določanje vsebnosti ogljika in žvepla v kupljenih ali proizvedenih izdelkih. Ta tehnika temelji na načelu, da izgorevalni plini ogljikov dioksid in žveplov dioksid absorbirajo infrardečo energijo pri edinstvenih valovnih dolžinah znotraj infrardečega spektra.

Med številnimi testiranji, meritvami, analizami in ocenjevalnimi študijami, izvedenimi za podjetja v različnih sektorjih, je naša organizacija s svojim usposobljenim in strokovnim osebjem ter napredno tehnološko opremo vzpostavila "ISO 15350 Jeklo in železo - Določanje celotne vsebnosti ogljika in žvepla - Infrardeča absorpcijska metoda po zgorevanju v indukcijski peči" Zagotavlja tudi storitve testiranja v skladu s standardom "(rutinska metoda)".

Pridobite ponudbo zdaj

Lahko nas vprašate, da izpolnite naš obrazec, da se dobimo termin, dobimo podrobnejše informacije ali zahtevamo oceno.

WhatsApp