TS EN 13274-4 Dihalne zaščitne naprave - Preskusne metode - Del 4: Preskusi plamena

Ena od preskusnih metod za zaščito dihal je metoda preskusa plamena. Za razlago te preskusne metode je britanski inštitut za standarde (BSI) razvil standard BS EN 13274-4. Ta standard je pri nas objavil Turški inštitut za standarde (TSE) z naslednjim naslovom: TS EN 13274-4 Dihalne zaščitne naprave - Preskusne metode - 4. del: Preskusi plamena. Ta standard opisuje metode preskusa plamena, ki se uporabljajo za naprave za zaščito dihal.

Če je dihalni zrak na delovnem mestu postal nevaren, če se je na delovnem mestu zvišala koncentracija nevarnih snovi in ​​se je raven kisika v zraku preveč znižala, v tem primeru zaposleni potrebujejo zaščito dihal. Ker je za podjetja za zaščito dihal vedno dodatno breme, velja naslednje načelo: čim več zaščite, a čim manj bremena. To je odvisno od pogojev v delovnem okolju.

Vsebnost kisika v dihalnem zraku naj bi znašala 21 odstotkov. Če količina kisika pade pod to stopnjo, je življenje zaposlenih ogroženo. Onesnaževala v zraku so na splošno škodljivi delci za ljudi, živali, rastline, organizme in vse ekosisteme. Na podlagi te opredelitve onesnaževala razvrščamo v dve glavni skupini. So skupina naravnih onesnaževal. V to skupino sodijo mineralni praški. Druga skupina so sintetična in antropogena onesnaževala. V to skupino spadajo tudi izpušni plini za vozila in industrijski hlapi. Onesnaževala, ki vstopajo v človeško telo skozi dihala, povzročajo različne bolezni.

Ker je kisik vnetljiv in vnetljiv plin, je treba opraviti preizkušanje plamena dihalnih naprav, zlasti cevi, in jih preizkusiti pod plamenom.

V okviru testov združljivosti dihalnih aparatov, ki jih izvaja naša organizacija EUROLAB, so na voljo tudi storitve testiranja v skladu s standardom TS EN 13274-4.