TS EN 136 Zaščitne dihalne naprave - maske za celoten obraz

Standard BS EN 136 je razvil Britanski inštitut za standardizacijo (BSI), da bi razložil lastnosti, preskusne metode in merila za označevanje dihalnih zaščitnih naprav, ki spadajo v skupino celotnih obraznih mask. Ta standard je pri nas objavil Turški inštitut za standarde (TSE) z naslednjim naslovom: TS EN 136 Zaščitne naprave za dihala - Popolne maske za obraz - Značilnosti, poskusi, označevanje.

Omenjeni standard opisuje minimalne lastnosti, ki bi jih morale imeti maske za celo obraz, ki se uporabljajo v napravah za zaščito dihal. Ta standard ne vključuje mask za celotno obrazno opremo za potapljanje.

Da bi dosegli pričakovano učinkovitost zaščitnih naprav za dihala, moramo poznati pravilno obliko zaščite za vsako nevarno snov. Če so na primer nevarna snov, ki jo v telo vnesejo dihala, delci prahu in dima, je za zaščito treba uporabiti filter za delce. Če so vdihane nevarne snovi plin in hlapi, je treba uporabiti filtrirne maske za plin.

Če pa delci prahu in dima ter plini in hlapi sobivajo v zraku za dihanje, je res, da uporabljamo kombinirane filtre in maske. Nazadnje, če v zunanjem zraku primanjkuje kisika, je prava izbira samostojna zaščita dihal.

Pri izbiri filtrirne naprave so učinkoviti tudi narava in gostota nevarnih snovi ter delovno polje in pogoji delovnega območja. Iz tega razloga se je treba glede izbire filtrirne opreme odločiti glede na zaščitni faktor, ki bi ga moral imeti. Onesnaževala so prisotna v različnih situacijah v zraku, najsi gre za delce v obliki delcev ali kapljic ali plina ali pare.

V okviru testov združljivosti dihalnih aparatov, ki jih izvaja naša organizacija EUROLAB, so na voljo tudi preizkusne storitve v skladu s standardom TS EN 136.