TS EN 140 Dihalne zaščitne naprave - polovične in četrtinske maske

Standard BS EN 140 je razvil Britanski inštitut za standarde (BSI), da pojasni lastnosti, preskusne metode in merila za označevanje polovičnih mask in četrtinskih mask, ki se uporabljajo v napravah za zaščito dihal. Ta standard je pri nas objavil Turški inštitut za standarde (TSE) z naslednjim naslovom: TS EN 140 Respiratorne zaščitne naprave - Polovične maske in četrtinske maske - Lastnosti, poskusi, označevanje.

Ta standard opisuje merila za polovične maske in četrtinske maske, ki se uporabljajo kot del zaščitnih dihalnih naprav, razen opreme za reševanje in potapljaške opreme.

Maske, ki se uporabljajo z napravami za zaščito dihal, so v bistvu tri vrste: polne maske, polovične maske in četrtinske maske. Maske s polnim obrazom so respiratorji, ki pokrivajo oči, nos, usta in brado na obrazu. Maske na polovici obraza so respiratorji, ki pokrivajo nos, usta in brado, razen oči. Četrtinske maske so respiratorji, ki pokrivajo samo usta in nos. Poleg teh obstajajo dihalne maske, ki usta le zaprejo. Skupaj s temi maskami, ki se uporabljajo samo za pobeg, se uporablja tudi posnetek, da se nosnice zaprejo.

Katera vrsta maske bo na koncu popolnoma odvisna od značilnosti delovnega okolja in vrste dejavnosti. Za to je treba najprej preveriti, ali je v zunanjem zraku dovolj kisika. Potem, kakšna onesnaževala so v zraku, v kolikšni meri jih najdemo in v kakšnih oblikah je treba določiti. Delci v zraku so lahko plinasti, v obliki delcev ali njihovih zmesi. Poleg tega se ugotavlja, ali imajo onesnaževala dovolj opozorilnih lastnosti, kakšne so trenutne mejne vrednosti izpostavljenosti pri delu in ali je potrebna dodatna osebna zaščitna oprema.

V okviru testov združljivosti dihalnih aparatov, ki jih izvaja naša organizacija EUROLAB, so na voljo tudi preizkusne storitve v skladu s standardom TS EN 140.