TS EN 143 Zaščitni respiratorji - filtri za prah

Standard BS EN 143 je razvil Britanski inštitut za standarde (BSI), da bi razložil značilnosti, preskusne metode in merila za označevanje filtrov za prah, ki se uporabljajo z zaščitnimi dihalnimi napravami. Ta standard je pri nas objavil Turški inštitut za standarde (TSE) z naslednjim naslovom: TS EN 143 Zaščitne dihalne naprave - Prašni filtri - Lastnosti, poskusi in oznake.

Ta standard zajema filtre za prah, ki se uporabljajo z opremo za zaščito dihal. Ta standard ne zajema filtrov za prah, ki se uporabljajo v zaščitni dihalni opremi brez zunanje povezave. Prav tako ne vključuje potapljaške opreme za dihanje in filtrov iz papirja ali krpe.

V primerih, ko se ni mogoče odmakniti od okolja, so bile za opremo za zaščito dihal, ki se uporabljajo za zaščito zaposlenih pred delci, kot so prah, dim, meglica, plin ali hlapi v tekočem ali trdnem stanju, določene tri stopnje zaščite. Prva od njih so maske za prah FFP1. Te zagotavljajo zaščito pred nizkimi stopnjami delcev. Te maske zagotavljajo zaščito pred koncentracijo do 4-kratne meje poklicne izpostavljenosti ali 4-kratnega privzetega zaščitnega faktorja.

Druga so maske za prah FFP2. Te zagotavljajo zaščito pred srednjimi delci. Te maske zagotavljajo zaščito pred koncentracijo do 12-kratne meje poklicne izpostavljenosti ali 10-kratnega privzetega zaščitnega faktorja. Tretja so maske za prah FFP3. Te zagotavljajo zaščito pred visokimi stopnjami delcev. Te maske zagotavljajo zaščito pred koncentracijo do 50-kratne meje poklicne izpostavljenosti ali 20-kratnega privzetega zaščitnega faktorja.

Katera od treh vrst mask bo uporabljena, je odvisno od vrste delcev, ki jim bodo delavci izpostavljeni, in njihove koncentracije v zraku. Pravilno je treba oceniti nevarnosti, ki jih v delovnem okolju povzroča zrak.

V okviru testov združljivosti dihalnih aparatov, ki jih izvaja naša organizacija EUROLAB, so na voljo tudi preizkusne storitve v skladu s standardom TS EN 143.