TS EN 144-3 Zaščitne naprave za dihanje - Ventili za plinske jeklenke - Del 3: Odtočni priključki za potapljajoče pline iz dušika in kisika

Britanski inštitut za standardizacijo (BSI) je razvil standard BS EN 144-3, da bi razložil lastnosti, preskusne metode in merila za označevanje priključkov za izpust plinov za nitroks in kisik na plinskih jeklenkah, ki se uporabljajo z napravami za zaščito dihal. Ta standard je pri nas objavil Turški inštitut za standarde (TSE) z naslednjim naslovom: TS EN 144-3 Zaščitne naprave za dihala - Ventili plinskih jeklenk - 3. del: Izhodne povezave za potapljaške pline nitroks in kisik.

Omenjeni standard opisuje lastnosti vijačne povezave ter mere in tolerance, ki se uporabljajo za povezave med ventilom plinske jeklenke in reduktorjem tlaka v potapljaški dihalni opremi, ki vsebuje vdihljiv plin nitrox z vsebnostjo kisika nad 22 odstotkov.

Plin nitrox, ki se uporablja v potapljaških ceveh, je mešanica plinov, ki vsebuje kisik in dušik (dušik). V bistvu zrak, ki ga vdihavamo, vsebuje približno 21 odstotkov kisika in 79 odstotkov dušika. V obogatenem zračnem nitroks plinu v potapljaških ceveh je razmerje kisika nekoliko večje od razmerja v zraku.

Če se razmerje kisika poveča na 32 odstotkov, se razmerje dušika (dušika) zmanjša na 68 odstotkov. Na splošno se šteje, da je 32-36 odstotkov primernih za športne omejitve. Pri tehničnih potapljanjih se večinoma uporabljajo višje koncentracije kisika, na primer 50 ali več zmesi.

Na splošno je raje nitrox uporabljati za potope do 40 metrov. Pri potapljanju s plinom nitrox se potapljači počutijo bolj energične kot običajni zrak. Tudi čas, ki ga preživite na dnu, je lahko daljši.

V okviru testov združljivosti dihalnih aparatov, ki jih izvaja naša organizacija EUROLAB, so na voljo tudi storitve testiranja v skladu s standardom TS EN 144-3.