TS EN 13274-6 Dihalne zaščitne naprave - Poskusne metode - Del 6: Določanje vsebnosti ogljikovega dioksida v zraku

Druga preskusna naprava za zaščito dihal je preskusna metoda za določanje vsebnosti ogljikovega dioksida v vdihanem zraku. Za razlago te preskusne metode je britanski inštitut za standarde (BSI) razvil standard BS EN 13274-6.

Ta standard je pri nas objavil Turški inštitut za standarde (TSE) pod naslednjim naslovom: TS EN 13274-6 Zaščitne naprave za dihanje - Preskusne metode - Del 6: Določanje vsebnosti ogljikovega dioksida v vdihanem zraku. Ta standard opisuje preskusno metodo za merjenje vsebnosti ogljikovega dioksida v zraku, vdihanega v dihalnih napravah.

Varnost zaposlenih mora biti zagotovljena v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi. Delodajalci so odgovorni za zagotavljanje zadostne količine kisika za tiste, ki delajo na delovnem mestu. Poleg tega morajo zaposleni zagotoviti, da njihovo zdravje ne poškoduje delcev, ki onesnažujejo zrak. Ti zakonski predpisi vsebujejo mejne vrednosti izpostavljenosti na delovnem mestu in te mejne vrednosti je treba nadzorovati z rednimi meritvami.

Dihalne zaščitne naprave se najprej zbirajo v dve skupini kot neodvisni respiratorji, ki delujejo neodvisno od atmosfere v okolju in filtrirne naprave, ki delujejo glede na okolico. Prva skupina je raznolika kot dihalne naprave, neodvisni dihalni aparati, naprave za regeneracijo, enote za čist zrak in cevi za stisnjen zrak.

Drugo skupino naprav za zaščito dihal uvrščamo med filtrske maske s celostnimi filtri, obrazne maske z ločljivimi filtri (z ventilatorjem) in obrazne maske z ločljivimi filtri (brez ventilatorja). Vsekakor je pomembna določitev vsebnosti ogljikovega dioksida v vdihanem zraku.

V okviru testov združljivosti dihalnih aparatov, ki jih izvaja naša organizacija EUROLAB, so na voljo tudi storitve testiranja v skladu s standardom TS EN 13274-6.