CAN/ULC-S102 Standardna preskusna metoda za lastnosti površinskega zgorevanja gradbenih materialov in sklopov

V standardu CAN/ULC-S102, ki ga je objavil kanadski svet za standarde, je opisana preskusna metoda za lastnosti površinskega zgorevanja vseh vrst gradbenih materialov, ki se lahko držijo v položaju s svojimi strukturnimi lastnostmi ali načinom uporabe ali ki lahko podpirati v preskusni peči z značilnostmi, opredeljenimi v tem standardu.

Materiali, ki jih je treba preskusiti in razvrstiti v skladu z zadevnim standardom, so:

• Materiali, ki jih ni mogoče preskusiti, kot je opisano v tem standardu, brez uporabe podpornih materialov, ki ne predstavljajo predvidene namestitve
• Materiali, ki se pri preskušanju, kot je opisano v tem standardu, stopijo ali kapljajo ali kako drugače razpadejo in še naprej gorijo na tleh preskusne komore.
• Materiali, zasnovani za uporabo v razmeroma vodoravnem položaju, pri čemer je le zgornja površina izpostavljena zraku
• Termoplastični materiali

Za materiale z nizko toplotno vztrajnostjo, ki se nenormalno obnašajo v preskusni komori, so materiali testirani tudi v skladu s standardom CAN/ULC-S127.

Za večplastne ali kompozitne materiale, pri katerih se med preskušanjem topijo ali kapljajo le površinski materiali, preostali del vzorca pa je samonosilen, se izvede en preskus s podporo in en preskus brez podpore. Dodaten preskus se izvede v skladu z zahtevami standardne preskusne metode za površinsko gorljivost tal, talnih oblog ter različnih materialov in sklopov. Dodaten test se izvede tudi v primerih, ko ni mogoče zlahka ugotoviti, ali je material termoplastičen ali duroplastičen.

Primarni namen preskusa, opisanega v standardu CAN/ULC-S102, je določiti primerjalne značilnosti zgorevanja preskušanega materiala ali sklopa z oceno širjenja plamena na njegovi površini, ko je izpostavljen preskusnemu ognju, in tako ugotoviti, na kateri podlagi značilnosti površinskega zgorevanja različnih materialov ali sklopov so.

Namen te metode ni beleženje delovanja v obdobju izpostavljenosti in ugotavljanje primernosti za uporabo po preskusni izpostavljenosti. Ta metoda je način ocenjevanja odziva materialov, izdelkov ali sklopov na izpostavljenost določenemu požaru v nadzorovanih laboratorijskih pogojih.

Med številnimi preskusnimi, merilnimi, analiznimi in ocenjevalnimi študijami, ki jih izvaja za podjetja v različnih sektorjih, naša organizacija nudi tudi standardne storitve testiranja površinskih gorljivih lastnosti gradbenih materialov in sklopov v okviru standarda CAN/ULC-S102 s svojim usposobljen in strokoven kader ter sodobna tehnološka opremljenost.